Zdaj govori Bronja Žakelj v vlogi pisateljica

»Nenavadni občutki se porajajo ob filmu o življenju, ki si ga že odživel.«

»Gre za po eni strani lepo, po drugi strani pa zahtevno izkušnjo, ker se je pred mojimi očmi še enkrat vse odvrtelo – tisto, kar je bilo lepo, in tudi tisto, kar je bilo hudo.«

»Nenavadni občutki se porajajo ob filmu o življenju, ki si ga že odživel. Gre za po eni strani lepo, po drugi strani pa zahtevno izkušnjo, ker se je pred mojimi očmi še enkrat vse odvrtelo – tisto, kar je bilo lepo, in tudi tisto, kar je bilo hudo.«

»Ko sem prvič stopila v ta prostor, me je stisnilo pri srcu.«

»Strah me je prvega ogleda filma.«

»Želim si, da bi naredili lep film, po katerem bodo ljudje še malo obsedeli na svojih sedežih.«

»Da se da. Da se da, tudi ko je zelo hudo. Ne samo preživeti, ampak predvsem živeti.«

»V tej potrošniški, pogodbeni družbi, kjer je telo temelj identitete, kjer je treba biti ne samo zdrav, ampak tudi učinkovit in po možnosti še lep, tukaj bolezen nima česa iskati.«

»Ko daš ven, ko si iskren, bodisi z besedo ali s knjigo, te to odreši velikih stisk, tesnob, ker tišina te poškoduje in te spremlja vse življenje.«

»Nekaj je narobe s tabo, ali si čudak ali te pa nihče noče.«

»Med spomine, ki so deloma lahko tudi naši, kolektivni, med prastrahove, kot so bolezen, izguba, smrt, zanikanje, laži in samost, popelje v iskrivi melodiji literarne duše.«

»Obožujem vonj po novi knjigi. Če je to tvoja knjiga, je še lepše.«

»V primeru, kot je bil covid-19, je bila onemogočena fizična mobilnost, želeli pa smo si intelektualno mobilnost.«

»Bala sem se patetike, moraliziranja.«

»To je bilo zame prelepo potovanje ... kot bi se vračala domov.«

»Hotela sem presekati molk, prekiniti tišino, ki se danes veže na vse, kar se kakor koli dotika smrti.«